nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Kakor vsa tedanja dijaška mladež sem v tistih letih pogosto srečeval na tivolskih sprehodih bradatega in temnega Antona Aškerca, ki se je sprehajal zmeraj sam in, kakor se nam je zdelo, mračen, odljuden in bogvedi v kaj neveselega zamišljen. Ob nedeljskih dopoldnevih pa smo gimnazisti neredko postajali pred mrežasto ograjo vrta med Narodnim domom in tedanjo Areno, leseno stavbo, ki je stala na mestu sedanjega Kluba delegatov. Tam smo z nekoliko posmehljivim zanimanjem in začudenjem vlekli na ušesa govore in gesla, ki jih je s svojim značilnim, rezkim glasom metal med svoje, ne zelo številne sodruge, predvsem železničarje, srepooki in temnobradi Etbin Kristan.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani