nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Ni dvoma, da je v pesmih te slutnje njegova pesniška sugestivnost najmočnejša, čeprav ni pel samo o nji, temveč tudi o agoniji Evrope, ki se je končala z drugo svetovno vojno, in o bodočnosti sveta, ki je kljub svojemu revolucionarstvu ni videl v rožnati luči.
Za brezbožno romanje od Tomaja do Sežane pa me je usoda poplačala na čudovit in več kot bridek način. Naslednje leto sem se seznanil s Srečkovo sestro, očarljivo pianistko Karmelo, v katero sem se brezupno zaljubil in kateri sem se po dolgih mesecih in letih, polnih lepih in strašnih dni, moral odreči zaradi žene in zaradi sina, ki ju nisem ne mogel, ne smel zapustiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani