nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Vmes sem naletel na močvirja in potoke in morda od človeka še nikoli dotaknjene otoke deviškega peska s hribov. Nisem se spraševal, kam hočem, ekstaza, ki sem si jo ustvarjal v svojih svetovih, je bila dovolj, da se je logični racionalni um dal omamiti in zriniti nekam na rob amfiteatra in že so se začeli vrstiti prijazni občutki. Tam nisem čutil nobene jeze, nobenega sovraštva, nobene želje po moči, nobenih potreb po manipulacijah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani