nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Pisma od doma, prejeta v širnem belem svetu, v tako drugačnih okoliščinah, delujejo name kot pritisk na gumb v kompjuterskem spominu starih programov. Kot bi potegnil za bongelj v stranišču, se po meni naenkrat raznese in zmeša vse tisto staro, ignorirano, potiskano v klet ali podstreho, čemur skoraj verjamem, da mi je uspelo pobegniti. Stare ambicije tekem z vrstniki, ozke, nizke motivacije lokalnega okolja, njihova specifična občutenja, sploh pa strahovi in frustracije in drugi poapneli koncepti, ki mi jih s svojo odsotnostjo in gibanjem po drugačnih kulturnih mednebjih pomagajo preganjati potovanja, se vrnejo kot v posmeh vsemu, kar poskušam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani