nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Moje telo je postajalo mesena naravna antena, sončne celice udov kot da prestrezajo kozmične radiacije, ki jih ni klasificiral še noben Mendeljejev. Običajni teleobjektiv moje tunelske zavesti se je v teh pogojih sam zamenjal za širokokotno lečo in perspektiva se je razširila. Namesto begajočih detajlov levo ali desno zavijajoče poti pred sabo sem videl cik cak serpentino, vijočo se sem gor čez prelaz zato, ker v naslednjo dolino, prav tako polno sonca in morja in kdo ve česa še, drugače pač ne gre.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani