nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Zemlja je čričkala in murnala, sem in tja je hušknila nočna ptica, vsake toliko je malo pihnilo in zadišalo po kdo ve kakšnih travah, ves amfiteater kot da je bil odločen še nocoj opraviti vse najbolj medeno, najbolj uživaško, najbolj subtilno in strastno. Mišice so odpadale, živci so godli, čutila so šla na počitnice, senik se je spreminjal v najudobnejši hotel, bicikel zraven se je v mesečini kazal kot najbolj elegantna princesa in kamere so se priduševale, kaj vse nas še čaka lepega po tem planetu. In ljudje te zvezde, možje in žene in otroci, so prihajali bližje in bližje in še malo pa sem lahko čutil, kako rad jim imam, vse po vrsti jih imam rad ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani