nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Pogledal je na uro, potem me je prijel za roko in potegnil za seboj.
Ko sem dirkal za njim mimo vrst do vseh onih uslužbencev, skozi rentgen in potem še dol nekam v klet po videokamero in dalje na ploščad, nisem mogel mimo nekaj špekulacij, da se mi takile ljudje pojavljajo kot nosilci sporočil, strežniki sicer nevidnih stvarnosti nefizičnih svetov. Običajno sicer povsem navadni ljudje, ki servirajo drug drugemu enkrat tako, drugič drugače, pozitivno ali negativno, vedno pa v službi skrivnostnih poti evolucije, odmaknjene od vsakih stavkov in besed.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani