nova beseda
iz Slovenije
Tomo Križnar: Samotne poti, poved v sobesedilu:
Nekje na sredi, na najvišji točki, sem sedel in odvil spalno vrečo. V lahnem suhem vetru in kovinskem donenju votlega prostora sem leže na komolcih opazoval ravno površino planeta, joškaste Olge točno nasproti, kamor se je sam od sebe kar naprej vračal pogled, počasno sukanje zvezd in kmalu tudi dramatično odhajanje lune in nastopanje prve sramežljive rdečice vračajočega se sonca. Enkrat takrat me je verjetno zmanjkalo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani