Bilo je v prvi polovici devetdesetih let, potem ko sem dvakrat prepešačil Slovensko transverzalo ‒ če naj na gorništvo gledam tudi s formalne, štempiljkarske strani ‒ in sem po dvakrat ali trikrat obiskal nešteto drugih vrhov. Začel sem tipati po manj obiskanih območjih. Do Vogarja, na robu planote, sem dosopihal davno prej med izleti iz Ribčevega laza.