Huje je, ko sem odgovoren za neko dejavnost, izlet, pohod, prenočitev, kuhanje obroka, prižiganje ognja ali iskanje zavetišča pred nevihto. Odločitve prenašam na ostale kar preveč suvereno in se vedem tudi do dvajset in tridesetletnikov, kot če bi bili še pubertetniki, in pozabljam, da so med zadnjo vojno enako stari mladinci vodili in odgovarjali za brigade, zaradi česar sem jih vedno občudoval med branjem in prevajanjem dokumentov, spominov in opisov odporniškega boja. Tako se vedejo štiridesetletniki in mi starejši, ki imamo še stik z mlajšimi generacijami, ne dajemo jim dovolj prostora in se nato čudimo, da ne prevzemajo odgovornosti.