Prižiganje, kurjenje in upravljanje z ognjem v naravi sodi med poglavitne taborniške veščine. Začnejo se že pri nabiranju drvi, ko je potrebno paziti na vrsto suhljadi, debelino vejic in vej, ki morajo zagotoviti primerno kurjavo za taborni ogenj in tudi za zasilno kurišče iz kamnov ali pod trinožnikom. Izredno pomembno je zavarovati okolico kurišča, da se ogenj ne razširi v gozd ali na gmajno, kot je pomembno, da je obrok hrane čimprej kuhan in se s kurjenjem ne cijaziš pol jutra.