Mnogo kasneje so se pojavile tankočutnejše zaznave, ki so se mi zapisale v telo kot severnoameriškim domorodcem, ko so po želji podoživljali najpomembnejše dogodke iz svojega življenja s pomočjo shranjenih dišav. Nosili so jih v mošnjičkih za pasom, potem ko so jih nabrali, nastrgali, spihali na kup ali karkoli drugega, odvisno pač od dogodka, ki ga niso hoteli pozabiti: prvi uspešno in samostojno opravljen lov, prvo zaznavanje privlačnosti brhke vrstnice, prvi pravi strah ali zmaga nad vrstniki. Kolikokrat nas zajame želja, da bi podoživeli prav tisti vonj, ki bi dopolnil umski spomin na izjemen dogodek?!