Tudi v prsih ni bilo vse sproščeno. Pomagal sem si z mislijo na kolono pred oseminpetdesetimi leti, ki je hodila v isti smeri mnogo manj opremljena, z neprimerno slabšimi čevlji, po vsej verjetnosti brez rezerve hrane in suhih nogavic v nahrbtnikih, predvsem pa v pogojih gverilskega premikanja in vojskovanja. Mi pa bi se pritoževali, ko nas je čakala na koncu pohoda veselica, enolončnica in množica prijateljsko razpoloženih ljudi!