Prvi je bil obvezen za vse, ki so šli na taborjenje, čeprav so nekaj točk zaključili prav na njem, opravljanje drugega pa je bilo prepuščeno zanimanju in prizadevnosti posameznika. Prvi je bil količinsko omejen, drugi skoraj pretirano obsežen. Bil sem prvi, ki ga je dejansko opravil, saj ga je imel dotlej edini nosilec, starosta organizacije, upravičeno priznanega zaradi zaslug.