Tudi zjutranjo roso bi ne bil nadaljeval zaradi nevarnosti zdrsa. Uporabil sem prav vsak grm ruševja na izbrani smeri, da sem šel nad njim, in stalno gledal, koliko so daleč tisti bolj oddaljeni pod mano, da bi se v njih zaustavil v primeru zdrsa. Okoliščine sicer niso bile izjemno nevarne kot na primer na Begunjščici, če ne zaradi dejstva, da območja nihče ne obiskuje in ti tudi ob majhni nerodnosti nihče ne more priskočiti na pomoč.