Medtem privozimo do Mosta na Soči. Kompozicija se ustavi kakšno minuto, nato žvižg postajenačelnika, dvignjena lopatica ... tedaj skočita v našem delu vagona dve sedemnajstletni frčefelci iz svojih sedežev ‒ dotlej sta gosto čebljali, se hihitali, listali z nekakšnimi revijami ‒ in stečeta k vratom. Prepozno.