Kmalu po počitku sva prišla čez rob in zagledal sem območje grap, pobočij in grebenov bohinjskih gora, ki sem jih imel v načrtu za naslednji dvodnevni izhod, na katerega me moj sopotnik ni mogel in nameraval spremljati, ker je imel načrtovano vožnjo z jadrnico po Jadranu. Po osemindvajsetih kilometrih gorniške hoje po najrazličnejšem terenu in podlagi sva se zadnje štiri kilometre spuščala skoraj po zakonu prostega pada v smislu, da sva nogam prepustila, da se za štiristo višinskih metrov prosto gibajo skoraj neodvisno od ostalega telesa. Pripeljale so naju na železniško postajo v Podmelcu pol ure pred prihodom in hkrati odhodom vlaka.