Spet sva šla preko treh grap, kot je bilo lepo razvidno na specialki, in spet končala v neprehodno poraslem bregu, ne da bi se kaj vidno spustila v dolino. Sledil je zopet povratek za nekaj sto metrov, nato pa odlaganje nahrbtnikov, požirek pijače, psihofizična po miritev, orientiranje zemljevida, ponovno preverjanje razdalj, topografskih znakov in plastnic. Uspelo mi je določiti najino stojišče, steze pa nikjer.