Toliko jih v vsem življenju še nisem videl na kupu. Že na Mali Lazni, na Lokvah pa sploh, je spet sledil tisti zapleten občutek odtujenosti do otroškega objestnega hrupa, do izumetničenih, finih, gosposkih in gospodovalnih drž polakiranih obiskovalcev restavracij in robov travnikov, do bencinskih hlapov, ki jih je desetkrat več občutiti po preživeti noči v gozdu, do priliznjenega besedičenja sprehajalcev, ki zavrača pomoč in bližino. Sicer pa so romantične utvare nesmiselne.