Še kratek skok v grmovje nekaj metrov stran, da ni bilo potrebno ponoči vstajati zaradi tiščanja v spodnjem delu trebuha, nato pa smuk! v spalne vreče. Sledilo je preizkušanje najboljšega položaja, ko je glava dovolj visoka, srednji del trupa še najraje kot v kakšni kotanjici in noge še vedno pod streho tistega dela platna, ki ga moraš nategniti pod pravilnim kotom, da se morebitni dež ali rosa odtekata, a ne na kose opreme. Prepogosto se pripeti, da začutiš kje v hrbtu ali pod ritnico grbo korenine, ki je med poskušanjem kakšno uro prej sploh ni bilo; še najlaže je, če zatišči kamen, saj ga hitro odstraniš, medtem ko s korenino druguješ vso noč do vstajanja.