nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Otonu Župančiču/Pisma III, poved v sobesedilu:
Glej in zdaj vstajajo - tiho prihajajo Sence iz groba ... Davno pozabljene sence nejasne Stopajo prédme z lahnim korakom In na razpáljena lica polagajo Roke mi hladne Tiho boječe so zazvenele Sentimentalne strune nad mano, Mehki vijólični duh se je dvignil Iz vaze nevídne ... Oj tam nad tihimi gozdovi Dviga se harfa od zemlje do neba In moja roka se je dotaknila Strune drhteče - Rože na vrtu so dvígnile krone, In zašumeli so temni gozdovi, Zatrepetala srebrna koprena Luninih žarkov ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani