nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Nekateri izmed teh hinavcev gredo celo tako daleč, da se streljajo iz same afektiranosti (n. pr. H. v. Kleist!); jaz ne verjamem, da bi se bil kdaj kak literat odkritosrčno ustrelil. Jaz bi bil morda že zdavnaj upihnil medlo brlečo lučico svojega življenja, pa nisem storil tega samo zato, ker je nemogoče - žalibog! - da bi se videl samega v tisti tragični pozi: na zofi leží mlad umetnik; desnica, ki drži krčevito revolver (smrtonosni revolver), visí navzdol; glava je nagnjena na zofo nazaj, iz levega senca kapljejo še rdeče kaplje krví; oči so polodprte, mirne, vesele... ah! In na mizi leži pisemce: ”Draga Ana!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani