nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Odgovarjam Ti na Tvoje lepo pismo šele danes, ker mi je dolgčas in me je obšlo domotožje, ne samo po domovini, temveč tudi po preteklosti, po vsi lepi preteklosti. Tukaj je zdaj vročina in prah - če pogledam na Dunaj s holma dol, je zavito vse mesto v umazano meglo, zakopani smo kakor v zadušno jamo; jaz vsaj se čutim kakor jetnika, toda upam, da vzamem kmalu popotno palico v roko. Ko sem se poslovil pred tremi leti - morda je še dalj - sem bil resnično vesel, da sem ostavil za sabo to ”milo domovino“, kjer so se mi ljudjé pristudili - tako malenkostno se mi je zdelo vse, umazano in ničvredno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani