nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Stopale so predme moje izmišljene osebe, - a za vsakim obrazom so se smehljale Tvoje krasne očí... In tožilo se mi je po Tebi, kakor še nikdar, draga Anica moja; zahrepenel sem po Tebi z vso vročo ljubeznijo svojega srca, - kakó gorko bi Te objel, kakó bi Te poljubil, da bi bil pri Tebi!.... A tu ležita pred mano še dva dolga, pusta meseca in dnevi tekó počasi, tako neizmerno počasi; ne brigajo se čisto nič za moje hrepenenje in moje vzdihovanje jih niti najmanj ne gane!...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani