nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Nikdar, Anica moja, nikdar nisem bil še tako srečen, kakor v ljubezni do Tebe. Glej, jaz sem bil izgubil vero do bogá in do ljudíj, - že davno; pisal sem samó zató, da sem dal duška svoji ogorčenosti in svojemu zaničevanju do teh vsakdanjih, umazanih duš, ki blodejo po blatu in ne vidijo solnca nad sabo ne rož poleg sebe; - na jeziku imajo morda poetične fraze in hlínjeno pobožnost, njihovo srce pa je suho in zaprašeno, kakor od pergamenta in v resnici ne čutijo ničesar... Jaz sem Ti rekel nekdaj, - kakó sem se mogel v svoji ”starosti“ takó idealno zaljubiti; - in to ní bila šala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani