nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
Med belimi poslopji so se dvigale visoko razvalíne iz starorimljanskih časov; v pristaníšču je ležalo morje tiho in temno in neštevilno visokih jambor je hrepenelo proti jasnemu nebu. Vse naokoli je bilo pusto in prašno, - samó pred mano se je razprostrlo v hipu nedogledno morje in tam v daljavi so se svetila majhna bela jadra... Jaz sam ne vem, - časih me obide takó globoka žalost, tako čudovíto hrepenenje, - da si želím kam daleč, daleč... kjer bi bil sam s svojimi sanjami in svojo ljubeznijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani