nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Adi Kristanovi/Pisma IV, poved v sobesedilu:
-- Nato se začudim jaz. -- Mlada dama začne pripovedovati: hofiral ji je v Curihu in na Dunaju neki človek, ki se je imenoval Ivan Cankar; obsojen in preganjan je bil zaradi razžaljenja veličanstva, spisal je veliko število knjig, igral je v curiškem teatru in tamošnji družbi imenitno ulogo, dobil je zveze z listi in založniki, prevedel je kopo ”svojih“ del (vse ”Vinjete“, ”Knjigo za lahkomiselne ljudi“, célo ”Gospo Judit“); podpisaval se je natanko z mojim podpisom, ki ga je našel v ”Krpanovi kobili“, kot svoje prijatelje je imenoval Zupančiča, Gasparija in Levstika; nato se je namenil, da ne bo več slovensko pisal ter je postal založništvu Singer v Strassburgu zbirko ”svojih“ nemških novel, -- samidobesedni prevodi mojih stvari; podpisal se je tam ”Otto Kette“. Svojo ”nevesto“ je opeval; najlepša pesem je bila ”Der verlorene Glaube“ -- Prešernova ”Izgubljena vera“ ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani