Najočitnejše notranje protislovje marksizma in komunizma je v tem, da kot najvišji agens razvoja priznava naključje - v praksi pa se zanaša le na intervencijo, ki je do podrobnosti planirana. Živa materija naj bi nastala po naključju, vse spremembe, ki so privedle do človeka, naj bi povzročil slučaj; ko pa hoče ta človek na komunistični tržnici prodati kilogram paradižnika, zadene ob intervencijo »planskega gospodarstva«.