Število svetih in število modrih namreč določa, kakšna bo država s tisto majhno in nebistveno razliko, ki lahko obstaja med posameznimi oblastvi in gospostvi. Filozofu je ne samo glede modrosti, temveč tudi glede politike jasno, da kakor ne bi bilo modro, če bi vsi dosegali modrost, tudi ne bi bilo dobro, če bi bil svet v vseh posameznostih dober, kar sicer obljublja vsaka politika. Filozofa podobno kakor Chestertona, ki ga že samo zaradi te domislice moramo imeti za resničnega filozofa, (glej: Pravovernost, Ljubljana 2001) bolj zanima potek hermagedonske bitke kakor pa rezultat zadnjih parlamentarnih volitev.