Predno sklenem ta svoj skromen pogled na filozofijo, moram obračunati še s skušnjavo vsakega filozofa, skušnjavo, ki z ozirom na odgovor nanjo pravega filozo fa šele zares razodene in nepravega šele res razgali - s Platonovo skušnjavo, ki je bila tudi Senekova in Boecijeva, Kartezijeva, Heglova in Marxova, Lukaczeva in Heideggerjeva in številnih drugih. V resnici vsakogar, saj filozof ne more biti bolj slep in gluh ob grdobijah sveta in krikih njegovih žrtev kakor vsi drugi. Kaj je torej bolj naravnega, kakor da filozofa zamika, da bi dal svoj prispevek k popravljanju sveta in k njegovi razumni in pravični ureditvi, a če pravični, samodejno tudi že razumni, saj je pravičnost vedno razumna in krivica vedno nerazumna.