Kako je vendar še mogoče resno jemati pesništvo, ko pa v večini danes izdanih pesniških zvezkov lahko prebiramo samo še nize drugo pod drugo razvrščenih besed, med katerimi je včasih najti kako daljnjo asociativno zvezo, in še te bi se pesnik sramoval, če bi ga na to opozorili. Zakon pesniške mode se namreč glasi: nobenih pomenov in pomenskih zvez! Kako bi lahko resno jemali današnje »politike« in njihovo početje »politiko«, ko pa njihovo delovanje v večini prime rov ne služi blaginji polisa (občestva), temveč kvečjemu njihovi osebni blaginji, kolikor je mogoče verjeti, da lahko lažnivec, goljuf in tat živi v resnični blaginji?