Prav ta rekla, ki sestavljajo tradicijo kakega jezika, so za učečega tudi največja težava, saj jih ne more izpeljevati iz že znanih sestavin (besed in slovničnih pravil), temveč se jih mora naučiti na pamet. Obstaja pa še tretja sestavina v jeziku, ki bi ji lahko pogojno rekli »metafizična«, ker se izmika vsaki znanstveni analizi in sklepanju. Gre za čudež, da lahko povežemo zvočno ali grafično podobo kake besede (v jeziku geste za gluhoneme je to podoba geste z rokami) s kakim predmetom, bitjem ali pojmom.