Druga naravna sestavina vsakega jezika je težnja po analogiji. Če otrok iz glagola »pisati« naredi samostalnik »pisa«, kar pomeni svinčnik ali kako drugo pisalo, potem je to lep primer analogije. Prav tako, če angleški otrok naredi iz besede »mouse« množinsko obliko »mouses« namesto »mice«, kakor je sicer prav, potem je tudi to primer analogije.