Veliko je tudi takih besed, ki se sicer vidno razlikujejo od enakopomenskih besed v drugih jezikih, iz kate rih so vzete, vendar so tem še vedno dovolj podobne, da jih takoj prepoznamo, kakor: falzifi (ponarediti), kuraci (zdraviti), prediki (pridigati) ipd. Obstaja pa tudi tretja skupina besed, ki jih težko prepoznamo, ker je samo njihov koren vzet iz »naravnih« jezikov, dodane pa so jim esperantske (shematizem esp. besedotvorja) pripone in končnice: vendadi (prodajati), rapideco (hitrost), instruistino (učiteljica), gepatroj (starši), kabanačo (bajtica, kočura) ipd. Prav nobene besede pa ni mogoče najti, ki bi ne imela vsaj korenske podlage v jezikih, ki jim pravimo »naravni«, čeprav bi morali v resnici reči »etnični« ali »nacionalni«.