Če jih nočemo imeti za hudobne in za sovražne človeškemu napredku, jih moramo pred seboj in drugimi opravičiti z globokimi nevrozami in s premajhno kapaciteto določenega organa. Uvrstiti jih moramo v družbo s profesorjem fizike, ki zanikuje plavanje in za noben denar ni pripravljen vreči pogleda na ljudi, ki medtem veselo premagujejo težnost v mokrem elementu. A če jim ta družba ni dovolj ugledna ‒ rekli smo že, da je ugled to, za kar jih najbolj skrbi ‒ jih lahko prepoznamo v filozofu in ma tematiku iz Brechtove drame o Galileu, ki v Galilejevem florentinskem observatoriju nikakor nista bila pripravljena pogledati v teleskop...