Psiholog Claude Piron, ki sem ga že citiral, piše o tem strahu takole: »V marsikakšnem oziru je mogoče psihološki odpor do esperanta primerjati z odporom, ki so zadevale ideje Kolumba ali Galileja: stabilen, urejen svet se je nenadoma zdel vržen iz tira po novih teorijah, ki so človeštvu oropale tisoče let star utrjen fundament. Podobno vstopa esperanto v ta svet kot nekaj motečega, ko je bil vendar vsakemu ljudstvu dodeljen lasten jezik in nam je bilo izrazilo posredovano od prednikov kot celota, ki se je nihče ne sme dotakniti. Esperanto pa kaže, da jezik ni nujno darilo preteklih stoletij, temveč lahko nastane tudi zgolj kot konvencija.