Esperanto pač ni tuj jezik, temveč je logična dopolnitev materinščine, je v bistvu le dialekt materinščine za mednarodno rabo. Objektivnega proučevalca bi moralo fascinirati dejstvo, koliko ljudi, ki obvladajo esperanto, poskuša v tem jezi ku tudi pisati. In pri vsem tem nimajo občutka, da bi izdajali lasten jezik in kulturo ‒ kakor tudi ta, ki piše v lastnem knjižnem jeziku, nima občutka krivde, da bi izdajal svoje narečje in svojo ožjo skupnost.