Pri angleščini se učitelji in ministri (staršev tako nihče ne vpraša za mnenje) zadovoljujejo s tem, da je v tem priučenem jeziku mogoče sporočiti najbolj elementarne reči in opraviti z njim najbolj nujne človeške opravke. Zanimivo bi bilo sestaviti statistični pregled, koliko tistih, ki so se učili angleščine, so zasrbeli prsti, da bi v tem »svojem drugem« jeziku napisali pesem, zgodbo, morda celo roman? Komajda kakšen.