Kako to, da se v enem primeru svoje nekompetentnosti zaveda, v drugem pa ne? Na to zanimivo vprašanje bom ‒ tudi ob pomoči psihologa Pirona ‒ skušal odgovoriti pozneje, sedaj pa se moram potruditi z odgovorom na tezo o izrazni nezmožnosti esperanta, ker ga nismo pili z materinim mle kom, kakor naj bi pili slovenščino oz. vsakdo svojo materinščino. Znanje ljudi, ki ugovarjajo s takim argumentom, o svetovni literaturi, ne more biti zelo zanesljivo.