Najprej to, da ti, ki ugovor izrekajo, v svoji sodbi niso dosledni. Tudi če sklenemo z njimi semantični kompromis in rečemo, da je z besedo »naraven« mišljen pač jezik, ki je produkt dolgega razvoja, nagajalcem to ne bo dosti pomagalo. Če res stavijo na »naravnost« jezika in vidijo v tem celo tako veliko prednost, da zaradi nje ne morejo sprejeti esperantske rešitve, potem jih moram vprašati, zakaj vsi narodi, ki poznajo šole in jezikovne ustanove, nepopustljivo predpisujejo, kaj je v jeziku prav in kaj narobe.