Ta izkušnja se mi je v življenju velikokrat ponovila. Kadarkoli sem govoril o vprašanju mednarodnega sporazumevanja z zelo preprostimi ljudmi, a so ti razpolagali z napravo, ki se ji reče zdrava pamet, je bil njihov odgovor enak: ‒Zakaj se res ne bi domenili, da bi se vsi naučili še enega jezika, ki bi bil za vse skupen? Tudi ljudje, ki o esperantu niso imeli pojma, so prišli na enako misel.