Ker imam o svojih prijateljih v celoti dobro mnenje, saj me je med drugim prav njihova razumnost pritegnila v prijateljski krog, me nedomiselnost in pogretost večine njihovih pripomb in ugovorov na račun esperanta prizadene in žali. Tako je, kakor bi sedel z njimi na gala večerji pri visokem gostitelju, pa bi začeli jesti z roko, cmokati in se polivati ter s svojim vedenjem vzbujali splošno zgražanje. Ampak vsi moji prijatelji razmeroma lepo jedo in v glavnem ne vzbujajo zgražanja ‒ le tedaj, ko nanese beseda na esperanto, postanejo kakor majhni poredni otroci, ki tekmujejo, kdo se bo bolj izkazal v nespameti.