Gre tudi za označbe, ki si jih nekateri ljudje izberejo sami, ker menijo, da imajo v kaki pomembni stvari svoj prav, o katerem drugih še ne morejo prepričati, ker vidijo stvari, ki se drugim še ne kažejo na obzorju, ali so celo obdarjeni z darovi jasnovidnosti in preroštva, v čemer jim kajpada nihče bližnjih ne more slediti. Biti esperantist, se pravi vztrajati pri razumni, elegantni in pravični, vsem dostopni rešitvi človeškega jezikovnega problema, vztrajati dosledno, se pravi tudi praktično, z lastnim prispevkom k tej rešitvi, je označenost posebne vrste. Ta označenost je tako izrazita, da je ohranjanje stikov ali celo prijateljstva s takim človekom včasih večjega občudovanja vredna zvestoba, kakor pa je zvestoba tako označenega človeka samega ideji, ki se ji je bil zapisal.