O Nietzschejevi filozofiji si lahko mislimo kar hočemo, vendar zgodovina ni potrdila tistih, ki so se norčevali iz prvih nerodnih poskusov letenja ‒ in vse bolj se kaže, da tudi ne bo potrdila tistih, ki so se ali se še norčujejo iz ideje mednarodnega jezika. Akademski tip človeka je tako globoko v strahu pred neuglednostjo, da ne zavrača apriori le vsega, kar še ni uveljavljeno in se ima uresničiti šele v prihodnosti, temveč se odreka celo metodam in instrumentom lastnega poklica, lastne stroke. Pred leti umrli esejist, prevajalec, leksikograf in slovničar esperantske literature in jezika, sicer tudi profesor grščine in latinščine, polihistor Gaston Waringhien, piše v svoji knjigi esejev Lingvo kaj vivo (Jezik in življenje), La Laguna 1959 naslednje: »Izdaja izobražencev ...