Vendar, za mednarodno komunikacijo ni toliko, in predvsem ne takoj, odločilna najvišja lega jezika, temveč tisti jezikovni segment, ki bi človeštvu omogočal takojšnje in neposredno sporazumevanje o človekovih vsakdanjih potrebah in problemih. Iz lastne izkušnje lahko povem, da sem srečal preproste, nešolane ljudi, ki so se v esperantu izražali, kakor da bi v njem opravili vsaj maturo, medtem ko so bili v svoji materinščini na ravni štirirazrednice. Pravo primerjavo bi lahko dobili seveda šele tedaj, če bi bil esperanto vključen v vse stopnje šolskega izobraževanja in ko bi imel tudi priznano javno funkcijo v vsakdanjem življenju.