Ker ima v esperantu vsaka besedna vrsta lastno stalno končnico, so nesporazumi skoraj izključeni. Ker ima esperanto akuzativ za označevanje objekta, je esperantska sintaksa po eni strani zelo svobodna (za razliko od toge angleške), po drugi strani pa je popolnoma pregledna in razumljiva. Esperantski pravopis je fonetičen ‒ torej je v njem mogoče narediti veliko manj pravopisnih napak kakor v drugih jezikih.