Če sem v poglavju o babilonski kazni trdil, da je mogoče to kazen odpraviti samo tako, da se vrnemo v babelsko situacijo in sprejmemo tak način približevanja Bogu in nebesom, kakršen je Bogu in nebesom všeč, potem je odločitev za tak jezik mogoča le kot sklepno dejanje globalne spreobrnitve človeštva, to pa pomeni tudi popolno prostovoljnost. Ni moja ugotovitev, da je predvsem jezik oziroma jezikovna pregrada to, kar človeka dela tujca zunaj njegovega ožjega območja. Bog pa je ustvaril človeka kot svetovnega državljana, kar je med starimi prvi izrekel Sokrat.