Če nič drugega, prav ureditev in praksa OZN dokazujeta, kako narodi ne pristajajo na težnjo, da bi se kateri koli od »velikih« jezikov samodejno postavil nad vse druge in začel veljati kot drugi jezik za vsakogar. Tudi gospodarski vidik, ki je za države gotovo eden najbolj pomembnih, ni dovolj močan, da bi premagal naravni čut za pravičnost. Ta sicer ni dovolj močan, da bi ustvaril dosledno enakopravnost, a je vendar dovolj močan, da nikomur ne dovoljuje absolutne prevlade.