V esperantu pa je besedni red zaradi jasnosti tega razlikovanja zelo svoboden. Druge »sklone« delamo v esperantu tako kakor v modernih romanskih in germanskih jezikih, z rabo predlogov, za katerimi je samostalnik vedno v imenovalniku (de homo = od človeka; al homo = k človeku; kun homo = s človekom itd.) Teh »sklonov« je torej toliko, kolikor je predlogov.