Tožilnik oz. akuzativ naredimo s končnico -n, ki jo pritaknemo samostalniku v ednini ali množini (hom′o′n = človeka; hom′o′j′n = ljudi). V smislu obrazil ima esperanto tako samo dva sklona: imenovalnik in tožilnik. Tako jasno razlikuje osebek od predmeta, česar moderni zahodni jeziki v glavnem ne morejo in imajo zato strogo določen besedni red.